Leta 1973 je bila v Celju na pobudo Eda Gaberška – Ježa pod okriljem KUD ŽPD France Prešeren in pokroviteljstvom takratne ZKO Celje ustanovljena Celjska folklorna skupina. Njen glavni namen je bil in še ostaja ohranjanje ljudskega izročila s pomočjo plesa, pesmi in petja. Takratnih osem plesnih parov, harmonikar in njihov vodja so z železno voljo, vztrajnim delom in zagnanostjo postajali nepogrešljivi ustvarjalci celjske ljubiteljske kulture, njihov dober glas pa se je kmalu ponesel tudi zunaj meja domačega kraja in domovine. Za svoje delo je skupina leta 2008 prejela najvišje priznanje Občine Celje – Srebrni celjski grb, na kar smo njeni člani še posebno ponosni.
Ker je vodilo Celjske folklorne skupine strokovnost in kakovost, se redno udeležuje izbornih srečanj slovenskih folklornih skupin. Njeni člani se radi udeležijo tudi gostovanj v tujini, kjer vedno s ponosom in zanosom predstavljajo Celje in Slovenijo. Svoj program so doslej imeli priložnost predstaviti v devetnajstih državah članicah EU, Turčiji, Švici, Bosni in Hercegovini, Črni Gori, Srbiji, Makedoniji, Braziliji, Egiptu, Alžiriji in Južni Koreji. Povsod so bili dobro sprejeti, večkrat pa tudi nagrajeni s posebnimi nagradami (kot sta na primer posebna festivalska krona v Reimsu – Francija in nagrada za kostume v Sidi Bel Abbèsu – Alžirija ipd.).
Plesno izročilo je naša kulturna vrednota. A treba je poudariti tudi vzgojni pomen skupine in njenega delovanja. V skupini se razvijajo pomembne vrednote, kot so odgovornost, spoštovanje, vzajemnost in požrtvovalnost. Še zlasti je to pomembno za delo z mladimi, ki so jim starejši člani dober vzgled. V skupino si želijo privabiti čim več mladih, zagnanih članov, s katerimi bi širili slovensko plesno izročilo.
Člani skupine se redno udeležujejo strokovnih seminarjev s področja plesa, glasbe, petja in kostumov. Sadovi uspešnih izobraževanj so se pokazali v novih odrskih postavitvah. Do osamosvojitve Slovenije je imela skupina v programu plese celotne takratne skupne države Jugoslavije. Sedaj predstavlja slovensko ljudsko izročilo, v njenem repertoarju je trenutno osem plesnih postavitev. Skupina se lahko pohvali tudi z glasbeno in pevsko sekcijo, ki delujeta pod vodstvom članov skupine.
Za vse plesne postavitve ima skupina tudi posebej narejene kostume. Da so plesni nastopi vedno tudi kostumsko urejeni, je zaslužna skrbna članica-garderoberka skupine, ki oblačila vedno ustrezno pripravi, uredi in tudi zašije. Skupina je ponosna, da je s sodelovanjem in terenskim delom Eda Gaberška in Marije Makarovič nastala knjiga Kozjansko z natančnimi opisi, rekonstrukcijami in kroji noš za to območje. Na podlagi teh raziskav je izdelala kostume za svojo postavitev kozjanskih plesov.
Celjska folklorna skupina deluje popolnoma prostovoljno in ljubiteljsko. V današnji materialistično naravnani družbi je to še posebna odlika. Nešteto ur je podarjenih, nešteto noči prebedenih ob snovanju novih programov. Pranje in čiščenje kostumov, popravila obutve, čiščenje garderobnih prostorov, številne neplačane vožnje na nastope in nazaj, vse to in še veliko več je mogoče samo z veliko mero idealizma. A vse je poplačano ob skupaj preživetih urah s prijatelji, kar so plesalci in glasbeniki postali v vseh teh letih. Vse je poplačano, ko jih preplavi radost ob vsakem srečanju, druženju, tudi po koncu vaj in nastopov. Vse je poplačano z aplavzi obiskovalcev njihovih koncertov, nastopov.
Celjska folklorna skupina je hvaležna svojim donatorjem, ki vedno znova prepoznajo njen trud in ji pomagajo z materialnimi in finančnimi sredstvi.
Ponosni člani Celjske folklorne skupine!
