Iz teme doni pesem deklet … Pripravljajo se na ples. Fantje iz sosednjih vasi se želijo izkazati drug proti drugemu, kdo bo glavni na tem plesu. Zmaga je njihova, dekleta se jim pridružijo v plesu ZIBENŠRIT. Fantje in dekleta iz sosednje vasi jih opazujejo, čakajo na svojo priložnost, da jih preženejo s plesišča ter se poskočno zavrte v SVATOVSKI POLKI. Sledita nežni ŠTAJERIŠ in živahen MRZULIN. Ples se nadaljuje s plesom SOTIŠ, ki ga začnejo eni, ampak pete zasrbijo tudi druge, da se jim pridružijo.
Odrska postavitev: Vesna Klavžar
Glasbene priredba: Jasmina Čulk Škoda, Jože Vincelj, Matjaž Lapornik in Mitja Vodušek
Začetek spleta začnejo dekleta s plesom VEVRCA. Pridružijo se fantje s pesmijo Sredi vasi zavriskamo, nato skupaj zaplešejo VEVRCO. Sledi ŠPACIRVALCER. Gre za posebno oblika valčka, kjer se prepletata hoja (sprehod) in tridobni valček. Ta ples je doma samo na Koroškem. Sledi MALENDRCA, ki je včasih veljala za »pregrešen, hudičev ples«. Zanjo je značilen klecajoč korak, ki se konča s potrki, z obrati plesalk in vrtenico v paru. Splet se nadaljuje z MAZURKO, ki so jo v Selah poimenovali potrkana. Splet se konča s PASTIRICO, kjer se plesalec in plesalka s petami neobtežene noge dotikata tal.
Odrska postavitev: Andreja Vodušek, Vesna Klavžar
Glasbena priredba: Jasmina Čulk Škoda, Jože Vincelj, Matjaž Lapornik, Mitja Vodušek
Plesi, prikazani v spletu, izhajajo iz okolice Ljubnega ob Savinji. Plesa DRGLCA in TRABLAN sta značilna samo za ta del Slovenije. Na začetku spleta plesalci in plesalke odplešejo SPREJEMALKO. Sledi plesna igra POJŠTERTANC na znano melodijo Štirje fantje špilajo. Ob plesu po krogu si plesalec izbere plesalko, ki mu je najbolj všeč, se z njo celo poljubi, na koncu pa zaplešeta vrtenico. Sledi ples DRGLCA, ki je dobil ime po drsajočem pomikanju plesalcev po plesišču. Nato zaplešejo CVAJŠRIT, ki je značilen po posebni drži para in menjavanju smeri med plesom, in TRABLAN. Z energičnim vrtenjem v paru se splet konča.
Odrska postavitev: Andreja Vodušek
Glasbena priredba: Jasmina Čulk Škoda, Jože Vincelj, Matjaž Lapornik, Mitja Vodušek
V senci belih brez pastir osamljeno igra na piščal. Vile privabi nežen zvok, saj ljubijo ples. A gorje tistemu, ki jih opazuje! Pastir se ustraši in zbeži. Vile v NEMEM KOLU osamljeno nadaljujejo. Iz vasi se sliši glasba, ki se ji v plesu ČIČK pridružijo dekleta in fantje. Vsi skupaj zaplešejo poskočno CARSKO KASO.
Koga ljubijo vile, bomo izvedel, če bomo pozorno spremljali, kam se bo zatrkljalo jabolko »rudeče« v plesu TRIBUČKO KOLO.
S SOTIŠEM se odvrtijo v kolo SELJANČICA, ki jih popelje v tuje kraje.
Spet se skrivoma prikrade pastir, ki so ga vile opazile. Ga bodo začarale?
Odrska postavitev: Vesna Klavžar
Glasbena priredba: Jasmina Čulk Škoda, Jože Vincelj, Matjaž Lapornik, Mitja Vodušek
Kozjanski plesi imajo nekaj elementov, ki jih drugje V Sloveniji ne poznajo. Splet predstavlja veselico po skupnem delu. Plesalci odplešejo ČINDARO, s katero so včasih zaključevali veselico. Kača plesalcev se je vila tudi izven hiše, po dvorišču, travniku in končala rajanje v zgodnjih jutranjih urah. Pri plesu TROJKA plesalec pleše z dvema plesalkama, na koncu plesa se z njima izmenično zavrti pod roko. POUŠTERTANC se odlikuje po lepi melodiji in le na Kozjanskem poznajo različico, kjer v krogu par za ples izbira naslednji par. TRIKOT je igra, v kateri se štirje borijo za tri stole in je posebnost kozjanskega območja. Sledi KOUTRE ŠIVAT, plesanje parov pod dvignjenimi rokami soplesalcev.
Odrska postavitev: Mirko Ramovš
Glasbena priredba: Julijan Strajnar
Svatovski plesi – štajerski plesi so živahni in hitri, podobni so ostalim slovenskim plesom. Splet prikazuje prihod svatov od poroke in svatovsko zabavo. »Kopjaš« ali zastavonoša je bil včasih obvezen spremljevalec svatov in svatovske povorke. Ženin in nevesta sta morala od poroke oditi pod lokom »kopjaša«. Na svatbi ženin in nevesta odplešeta solo ples, ZIBENŠRIT, ostali svatje se jima pridružijo. Sledi MAŠERJANKA, ki sodi med mlajše plese in se je ohranila le na Štajerskem in v Prekmurju. Sledi KRAJC POLKA in na koncu še živahen ples SOTIŠ.
Odrska postavitev: Edo Gaberšek, Bruno Gaberšek
Glasbena priredba: Drago Kunej
Goričko je najbolj severovzhodna dežela Slovenije, ki se stiska med avstrijsko in madžarsko mejo. Ples na Goričkem je bolj temperamenten, gibi so sunkoviti, koraki poudarjeni in povezani s tresenjem telesa. V splet so vpleteni mlajši plesi GORIČKI VALČEK, REJZL POLKA in CEPLPOLKA, ki so tipični predstavniki Goričkega. Še posebej zanimiv je ples REJZL POLKA, ki se je preselil v te kraje iz Banata (Srbija). Na koncu zaplešejo še ČARDAŠ, ki je na Goričko prišel z Madžarske, vendar v preprostejši obliki.
Odrska postavitev: Katarina Pavlič
Glasbena priredba: Jasmina Čulk Škoda, Jože Vincelj, Matjaž Lapornik, Mitja Vodušek
